Mladost

Vsi smo bili otroci, najstniki in nekje globoko v nas .. imamo nekateri še skritega otroka, ki se včasih pri kobaca na plan, si privošči kakšno hudomušno .. včasih do skrajnosti neumno .. ali le otročjo idejo .. misel .. željo. Kakorkoli, tisti, ki še znamo bit otroci, smo srečni .. biti odrasel je težko .. odgovornost je huda reč ..zato pravim, bodimo otroci, dokler smo to lahko in ne pozabimo, da smo odrasli, ki sprejemamo odgovornost ..

Zmedeno a ne …??!!

Ma ja, tko pač je. Za vse, ki vas zanima, kako je moja roka .. NI DOBRO. Imam občutek, da slike, ki so jih naredili na urgenci, niso pokazale dejanskega stanja, kajti roka me še močno boli .. pravzaprav veliko bolj, kot na sam dan poškodbe in niti terapije ne pomagajo .. tako, da se sprašujem, če bi morda ponovila slikanje .. in bi se pokazal kak zlom ali pa le pok kosti .. kriza, ki mi trenutno jemlje mojo energijo ..Ampak, bodimo optimisti ..

Moje zgornje pisanje pa je bilo namenjeno včerajšnjemu obisku pri prijateljici .. z otroštva, mladosti … Skratka pri osebi, s katero si deliva mladost, prve ljubezni, razočaranja, odraščanje in spomine ..Lep občutek, ko pomisliš, da imaš ob sebi človeka, ki si s teboj deli toliko .. tako veliko .. Skupaj sva že .. ojojojoj veliko, dobrih 30 let ..Majda a je res že toliko, ali me je le zapustilo znanje matematike …  bila so obdobja, ko sva se slišali le po telefonu .. ampak tega je bilo veliko .. nikoli nisva izgubili stik, tudi, ko so to nekateri zeloooo želeli … Midve sva ostali in nekoč je nekdo dejal, da če bi bili skupaj v zaporu, v isti celici 20 let in bi naju izpustili na isti dan, ob isti uri, bi se verjetno pred vrati še kakih 5. minut pogovarjali in šele nato krenili vsaka v svojo smer. Takšni pač sva … nikoli nama ne zmanjka …

No in včeraj sva s sinom odšla na obisk .. sin je neučakano čakal, kajti Majda dela z glino in ima vreteno, moj otrok pa glino obožuje in komaj je čakal priložnost, da se umaže … Torej med tem, ko je otrok packal .. sem jaz z zdravo roko raziskovala njene skrite izdelke, ki jih do sedaj še ni pokazala javno … Sramežljivo jih je skrivala po domačih policah in ko sem jih odkrivala sem samo vzdihovala in stokala … v meni pa je rasla odločitev, da je treba to pokazat tudi drugim. Na hitro sem z mobijem naredila nekaj slik, sedla za njen PC in ji pripravila blog … slike so pač primerne aparatu, vendar bodo tudi boljše … Jaz sem v dar dobila pladenj, ki sem ga doma pofotkala z vseh strani .. in navdušenja niti ne morem skrit … skratka, všeč mi je njen slog .. ker je surov .. naraven …. Sicer pa si sami poglejte …http://namojnacin.blogspot.com/