Ekola .. teden, ki je za menoj .. Za začetek tole z Japonsko .. G R O Z A … ena sama groza. Bogi ljudje .. minus sedemnajst, sneg, brez vsega in še toliko izgubljenih za vedno .. toliko pogrešanih .. Leta 1986 sem bila v času nesreče v Črnobil-u zelo blizu .. no ne tako zelo blizu, bila pa sem na Poljskem .. tisti dan, ko se je nesreča pripetila, sem bila v mestecu Katowice, bil je dež, lilo je kot iz škafa, bila sem brez dežnika in napralo me je do kosti. S prijateljem sva se pred največjim nalivom zatekla v knjigarno in tam vedrila. Za nezgodo smo izvedeli kot vsi ostali in nastala je panika. Popokali smo svoje reči in se odpravili proti domu. Na meji smo čakali 20 ur .. kolone in netoleranca carinikov .. moja generacija ve, kako je bilo v teh časih na meji .. to pa je bila meja s Polsko … noroooooo … Preživela sem, imela sem se kam vrniti .. in nisem bila ogrožena .. ti ljudje sedaj … pa so izgubili vse, ne le imetje .. tudi svoje najbližje …. Ali je ta gonja za denarjem res toliko vredna …. Toliko duš, sirot … bolečine …
…..
No vse skupaj me je potrlo … v petek sem si vzela dopust, tele vremenske spremembe so en veliko šok za moje zastarele kolesarske poškodbe … Vzela sem si malce časa zase .. in nastalo je tole …
No kot vidite .. še kr plavammmmm ...........