Praga je že daleč za nami, meni pa po glavi še vedno rojijo
delavnice in drobtinice, ki sem jih ujele spotoma, ko so nam podajali znanje …
skratka, prsti srbijo in tokrat sem se lotila ogrlice, katere izdelavo je
pokazala Christine Dumont. Všeč mi je
njena izvedba, ker pa sem si želela nekaj, kar bo imelo moj pečat, je nastala
spodnji izdelek … dodala sem elemente iz žice in če se kdo sprašuje, zakaj so
tako nesimetrični, to ni zato, ker bi bila slabovidna ali bi imela težave s koordinacijo rok … pač pa je tako namenoma …
zato, ker mi je tako všeč in ker je pač
odbito … tako kot jaz …
Ali sem bila uspešna, pa presodite sami …
Ni komentarjev:
Objavite komentar